Perovo 21 C, 1290 Grosuplje
T: 01/786 58 07, 01/786 58 08,
F: 01/ 786 58 09,
M: 041/731 877

E: info@drustvo-fam.si
www.drustvo-fam.si



Z VAMI ŽE 20 LET

Galerija

Srečanje  društva FAM na eko turistični kmetiji PECEL v Malinah pri Semiču, dne 14. Septembra 2011

Kot vedno ob naših srečanjih, je sonce sijalo z vso močjo (včasih bi lahko bilo tudi malce oblačno, ker bi nam pripeka tako malo prizanesla). Ampak dobre volje ni manjkalo že na samem začetku. Včasih se nam je Bela krajina zdela tako zelo daleč, danes pa si z novo avtocesto  v eni  uri tam in že uživaš vso prijaznost tamkajšnjega prebivalstva.

Na EKO TK PECEL nas je pričakal lastnik, gospod Peter Malenšek, nam izrekel dobrodošlico in sočasno se je že razlegel meh harmonikarja  Janeza Pezdirca. Dobrodošlico so popestrili še z domačimi rogljički in borovničevcem. Ob takem sprejemu se je bilo kar težko spoprijeti  z resnejšimi nalogami, ki so bile predvidene. Ampak naša srečanja imajo vedno tudi strokovni del, tako da je bilo tudi ta del potrebno opraviti.

Po pozdravu predsednice mag. Arijane Lipovec, je besedo povzel  gostitelj srečanja, gospodar, g. Peter Malenšek, ki  je predstavil  svojo EKO turistično kmetijo PECEL.

Zelo prisrčna je bila tudi predstavitev obeh občin – Semiča in Metlike s strani obeh naših gostij – županij, ga. Polone Kambič in  ga. Renate Brunskole. Škoda, ker ni bilo z nami tudi županje Črnomlja. A zdaj veste, zakaj je Bela krajina zacvetela? Ker je v rokah treh sposobnih dam.  Je potrebno sploh  še kaj dodati? Mislim, da ne. Ve se, da smo ženske najbolj sposobne. Ne držimo treh vogalov hiše, ampak večinoma tudi še četrtega, kot pravi ga. Brunskole in tako je tudi pri vodenju malo večje hiše, kot je občina.

Kmetija  PECEL šteje 150 let in se že ves čas ukvarja le z biološko pridelavo hrane.  Hiša je popolnoma obnovljena in v njej je tudi  apartma za pet oseb, ki ga oddajajo. Za večje skupina je na voljo kmečka soba za 60 oseb, kjer gostom po vnaprejšnjem naročilu postrežejo z dobrotami z domačega vrta, kašče in vinske kleti. Hrano pripravlja gospodinja Marjana izključno iz domačih pridelkov, ki imajo status nadzorovane ekološke pridelave. Pečen jagenjček na ražnju ima posebno mesto v ponudbi, pripravljajo pa tudi specialitete iz žrebičkovega mesa, teletine, perutnine, svinjine – seveda vse z domačega dvorišča. Tudi za vegetarijance je vedno dovolj dobrot z vrta, sadovnjaka in polja, kjer rastejo razna žita, iz katerih pripravljajo znane belokranjske pogače, kruh, potice, zavitke in še kaj. V hektar velikem vinogradu pridelujejo belokranjsko belo in rdeče vino, modro frankinjo, laški rizling, chardonnay in rumeni muškat. Gospodar Peter rad nazdravi z gosti in razkrije skrivnost ekološke pridelave vina.

Konji so simbol domačije. S ponosom se pohvalijo, da je bil že ded »furman«, konji pa so imeli v hlevu vedno posebno mesto in najboljšo hrano. Danes vas gospodar s kočijo popelje po okoliških krajih, bolj vešči pa konja lahko tudi osedlajo. Za popotnico boste s seboj lahko odnesli suhomesnate izdelke, suho sadje, sadni sok in kis ter seveda različna vina. Na kmetiji je vedno dovolj dela in veseli bodo vaše pomoči pri dnevnih opravilih v hlevu, na polju ali v vinogradu.

Prednosti mesa živali iz pašne reje je:

  • V mesu pašne reje je manj skupne maščobe,
  • Višja je vsebnost beta karotina,
  • Višja vsebnost vitamina E,
  • Višja vsebnost B vitaminov;
  • Višja vsebnost rudnin (kalcij, magnezij, kalij,…);
  • Višja vsebnost skupnih Omega-3 maščobnih kislin,
  • Razmerje med Omega-6 in Omega-3 maščobnimi kislinami je ustreznejše;
  • Višina KLK kisline (konjugirane linolenove kisline) vpliva zaviralno na razvoj raka;
  • Višja vsebnost snovi; ki so vir za nastajanje KLK kislin;
  • Nižja vsebnost nasičenih maščob, ki povzročajo bolezni srca in ožilja

Pri Petru Malenšku ( www.eko-pecel.si)  lahko naročite tudi sveže žrebičkovo, jagnječe, telečje in svinjsko meso, kot tudi ostale njegove pridelke, ki jih potem sam pripelje do vas. Jaz bom objavljala, kdaj je možno kaj nabaviti, ve pa boste same poklicale Petra na 040 620 556 oz. mu napisale mail na peter.malensek@siol.net ,  in naročilo bo sprovedeno. Čisto enostavno, kaj ne?

Tudi okolica Malin je nadvse privlačna: smučišče Bela v Črmošnjicah, jadralno padalstvo na Smuku nad Semičem, plavanje v reki Kolpi, pohodništvo, kolesarjenje, nabiranje gozdnih sadežev in zdravilnih zelišč. Vsekakor pa je najbolj privlačna belokranjska prijaznost in ustrežljivost.

G. Zvone Černelič nam je na kratko predstavil  Združenje za ekološko kmetovanje Dolenjske, Posavja in Bele krajine, ki šteje že cca 120 članov.

Ga. Jasmina Slatnar in g. Zavodnik pa sta nam predavala o zdravem – sonaravnem načinu reje domačih živali in vplivu le teh na kakovost proizvodov in kako prepoznati kvaliteto mesa ter o pravilnih postopkih priprave mesa. Govora je bilo tudi o vse večjem osveščanju ljudi, da jedo zdravo, biološko pridelano hrano in kako  ta deluje na naše zdravje. Njeno predavanje ste v celoti prejele že dan po srečanju v Malinah.

Poseben gost srečanja je bil dr. Marko Terseglav, doktor literarnih znanosti, ki nam je povedal, kako so uskoki vplivali na način življenja v Beli krajini.  »V 16. stoletju je hrvaški general Ivan Lenković v zapuščeno slovensko dolino Marindol ob Kolpi naselil katoliške in pravoslavne prebege  pred Turki. Hrvaški oz. katoliški prebegi so se že zgodaj asimilirali v slovensko okolje, pravoslavna skupnost pa je vse do 2. svetovne vojne ostala združena v svoji skupnosti, ki je ohranjala navade in običaje iz balkanskih krajev, od koder so prišli v Belo krajino. Vse do srede 60-tih let prejšnjega stoletja so ohranili družinske zadruge v katerih so živeli, ohranili pa so tudi velik del svoje duhovne dediščine (glasbo, petje, plese, običaje) s katero so vplivali tudi na del slovenskega prebivalstva Bele krajine. Skupaj z njimi so do danes ohranili del prvotne dinarske kulture, kar je Belo krajino že v preteklosti zaznamovalo kot multikulturno področje. Belokranjski pravoslavci iz Bojancev, Miličev, Marindola in Paunovičev skušajo tudi v današnjem globaliziranem času in prostoru, med večinskim slovenskim prebivalstvom,  ohraniti svoj zgodovinski spomin, predvsem z ohranjanjem svoje duhovne ali kot pravimo tudi, ljudske kulture. Kljub temu se je skozi stoletja velik del t.i. uskoške dediščine izgubil, vendar so se vse do danes ohranile marsikatere stare dinarske glasbene, stilne, plesne in pesemske  oblike ter vsebine. Precej zvočnega in slikovnega gradiva potomcev uskokov je posnel in ohranil Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU iz Ljubljane«, je povedal dr. Terseglav.

Nekaj članov Združenja za ekološko kmetovanje se je po uradnem delu srečanja predstavilo s svojimi proizvodi, ki smo jih članice lahko kupile na njihovih stojnicah, ki so jih pripravili na gostiteljevem dvorišču. Predstavila se je Turistična kmetija ČEMAS iz osrčja Krajinskega parka Kolpa, Ekološka kmetija Marinček iz Dolenje Selce pri Dobrniču, Čebelarstvo Pavlin iz Semiča, Ekološko sadjarstvo kmetije Kastelic z Mirne Peči, Gostilna, prenočišča in sadjarstvo Repovž iz Šentjanža in drugi.

Po vseh nakupih nas je v kmečki sobi pri Peclu čakala prava pojedina. Odojek in jagenjček z žara, pravilno pripravljena  govedina  in zelenjava na žaru, domači kruh in izvrstno vino… vsem tem dobrotam pa so se pridružili še  zvoki  harmonikarja Janeza Pezdirca. Za posladek je poskrbela županja mesta Metlika ga. Renata Brunskole, ki nas je »častila« z orehovimi ploščicami slaščičarne Murn iz Metlike.

Kako težko se je bilo odtrgati od vseh teh prijetnosti pove dejstvo, da smo se poslavljale več kot pol ure, preden smo se nekako uspele sestaviti v avtobusu.

Povzela: Silvia Lippai

FOTOGALERIJA - foto: Doroteja Omahen

FOTOGALERIJA - foto: Marija Terenz