Perovo 21 C, 1290 Grosuplje
T: 01/786 58 07, 01/786 58 08,
F: 01/ 786 58 09,
M: 041/731 877

E: info@drustvo-fam.si
www.drustvo-fam.si



Z VAMI ŽE 20 LET

Galerija

Srečanje Društva  poslovnih žensk FAM

v Hotelu Bellevue na Pohorju dne 21. 1. 2010

v Ljubljani še ni kazalo na kakršno koli sneženje, ki nas je doletelo že na Vranskem in spremljalo vso pot do  Hotela Bellevue na Pohorju. Zamuda je bila temu primerna, saj oskrbovalcem cest pluženje še ni padlo na pamet. Naš sprehod do Bolfenka je tako odpadel in  si nismo utegnile pretegniti nog po dolgi vožnji, smo si pa po obveznih »borovničkah« in šampanjcu iz Vinaga ogledale hotel, ki nas je navdušil in pekle smo klobasice med snežinkami, pile odlično kuhano vino - tudi Vinagovo  in se pripravljale na resnejšo temo, ki je sledila.

Hotela Bellevue in Habakuk sta nam  predstavila naša članica Neda Guzelj iz Term Maribor in g. Miran Stiplošek, direktor hotelov Habakuk in Bellevue.
Hotel Bellevue, ki je del Term Maribor, se nahaja na zgornji postaji Pohorske vzpenjače – tik ob smučišču. Iz hotela se nam je kljub plesu snežink ponujal prelep pogled na razsvetljeni Maribor. Bellevue je na nadmorski višini 1050 m z blagodejnimi klimatskimi učinki višinskega zraka, ki ga obogatijo pohorske orjaške jelke smreke in macesni.
V hotelu, ki je bil prenovljen v letu 2009, je na voljo 42 udobnih dvoposteljnih sob z možnostjo dodatnega ležišča, 8 apartmajev, kjer vam je na voljo tudi kuhinja in seveda vsa sodobna elektronika. V restavraciji Rosika in v Kamin sobi strežejo tudi s tradicionalnimi pohorskimi jedmi,  kavico in druge dobrote pa si lahko ob ogledovanju mariborske panorame in smučarjev, privoščite v Hoja baru, kjer je vedno zelo živahno. Poleg smučarije, je Hotel Bellevue zanimiv tudi poleti, kjer si lahko privoščite pohodništvo, gorsko kolesarjenje in druge adrenalinske športe…. Pa kaj bi vam opisovala te podrobnosti? Pohorje je le eno in vse podrobnosti si lahko ogledate na njihovi spletni strani www.termemb.si .
Po celodnevni smuki vam je na voljo tudi Wellness Spa center Habakuk in Wellness Bellvue - pobeg v tihi svet miru, harmonije in sprostitve. V svet, kjer vam bodo s svojo pozitivno energijo, strokovnim znanjem in ustrežljivostjo pričarali nepozabna doživetja. Kjer vas razvajajo z nežno nego obraza in telesa, sproščujočimi masažami, kraljevskimi pedikurami in številnimi drugimi pomirjujočimi užitki, ki vaše telo, čute, misli in duha zlijejo v popolno harmonijo. Tudi na Bellevuu je Wellness center, ki vam pričara udobje v naravnem okolju in vas sprosti ob razvajajočih tretmajih in masažah z zelišči. Energijske tople kopeli, številne masaže in bogata ponudba savn (ekstremna finska savna, cromoterapevtska savna, laconium-blaga savna, ledna jama-za ekstremno ohlajanje telesa) vam povsem nezavedno vnovič vzpostavi harmonijo telesa in duha za lažje premagovanje vsakodnevnih naporov.
Tako v Wellness Spa centru Habakuk kot v Wellness centru Bellevue goste razvajajo z vrhunskimi kozmetičnimi izdelki Babor, ki telo ne le negujejo, temveč tudi prijetno sprostijo.

Tema dneva je bila  »Vodenje podjetij v času krize«. Vodila jo je predsednica društva Cvetana Rijavec, njena gosta pa sta bila mag. Robert Ličen, direktor in zastopnik firme PROFIT PLUS in Tomaž Orešič, direktor EFT group – Elektro finančnega teama Maribor

  • Kriza je zadnje leto in pol že stalnica našega življenja.  O njej je bilo povedanega že veliko in mogoče preveč. Res je, da je sedanja globalna in tudi strukturna ekonomska kriza prizadela podjetja, trge in države, poslovne finance, bančni trg in denarne režime. Vendar, ali je res potrebno, da nas  kriza straši, da jo jemljemo kot nekaj, kar uničuje?

V bistvu ponuja krizni čas veliko možnih izbir in izhodov. Krize  stalnice, pomenijo spremembo, od zunaj sprožajo spremembe, od znotraj prilagoditveni krč.
Einstein je dejal: Kriza je lahko pravi blagoslov za vsakega človeka, za vsak narod, saj vse krize prinašajo napredek.
Kriza bi morala vsakogar  vzpodbuditi. Nosi dve sporočili: da je vsa konkurenca prav tako v krizi in da jih bo večina krizo preživela. Vprašanje pa je, kako bo v konjukturi in ali jih ne bo ta izžetost uničila in jim bo zmanjkalo moči za  nadaljevanje.

  • Henry Kissinger je nekoč dejal, da je težava, s katero se ne spopademo, prežeča kriza. Krizne razmere znotraj organizacije so vedno rezultat čakanja, ker direktorji/managerji (vodje) ne ukrepajo in predolgo ohranjajo zgolj obstoječe.

 Vsako težavo, ki je zdaj ne želimo videti, jo bomo kasneje mnogo težje obvladali. Kriza ni najslabši del,  izhod iz krize je težji. Pri nas se ob nastanku krize začnemo ukvarjati z dolgotrajnimi analiziranji, čas pa teče. Analiza je v krizi kot paraliza. Potrebno je takoj delovati, iskati nove možnosti. Pomembno je, da podjetja znajo predvideti dogajanja in se nanje pripraviti, delovati je potrebno proaktivno in ne reaktivno. Morali bi tekmovati s konkurenco, ne znotraj podjetij.

  • V krizi se odzovejo drugače tudi potrošniki. Posebno v zadnji krizi, ki je bila medijsko zelo podprta in zastrašujoča, je v nekem trenutku nastal nekakšen krč v potrošnji. Ustavitev kreditiranja →  povečano nezaupanje v finančni trg   → manj trošenja. Negotova prihodnost pomeni manj trošenja. Eden od izzivov je torej, kako preseči dojemanje neobičajnega tveganja.

Mediji sploh ne zmorejo več normalne diskusije, delajo le negativne zgodbe, ker so te berljive, politiki pa računajo vse »v glasovih« davkoplačevalcev in ne v dobičkih, ki bi nas izvlekli iz krize. Seveda je potrošnik postal neke vrste žrtev: kalkulira, čaka …. In to povečuje skrb pri proizvajalcih – zaloge se kopičijo. Verjetno bo s tem konkurenčnost večja, saj bodo cene še bolj padale, saj so bile sedaj pri nekaterih proizvajalcih enormno previsoke. Je pa to tudi čas za spremembe, predvsem boljše za potrošnike, kajti v krizi odpadejo šibkejši in prepustijo trg močnejšim.

  • Ali je velikost podjetja element »moči« v uvajanju sprememb in pri premagovanju krize? (letalonosilka, ki se obrača kot torpedni čoln).

Velika podjetja imajo prednost, ker imajo običajno več projektov, ki ne morejo istočasno vsi potoniti – torej več zaledja, medtem ko imajo manjša običajno le en projekt ali nekaj izdelkov…, s temi pa se je težje prilagajati, ker moraš včasih popolnoma spremeniti program, če hočeš obstati. Za gospodarstvo  je mnogo hujše propad treh velikih podjetij, kot 200 ali 300 majhnih.

  • V krizi je nujno nižanje stroškov. Veliko podjetij težave v krizi rešuje z odpuščanjem kadrov. Ali menite, da je to ukrep, ki je dolgoročno res dober? Kakšni so lahko drugi ukrepi, ki so bolj učinkoviti (npr. prožnejši delovnik)? Kako ocenjujete pomembnost povezovanja in medsebojnih odnosov v podjetju?

V krizi je nujno potrebno nižati stroške, vendar ne le z odpuščanjem. Kratkoročno je za podjetja morda  to plus, vendar na daljši rok ne, saj so dobri kadri temelj vsakega podjetja. Ni vedno rešitev odpustiti višek kadrov, ampak v možnosti prestrukturiranja in prekvalifikaciji, ker se ti odpuščeni delavci pojavijo na drugi strani med  nezaposlenimi, ki so zopet breme vseh nas. V krizi je potrebno zadržati dober kader in ga po potrebi dodatno izobraževati.
Odhajanje kadrov pomeni slabitev podjetja. Srednji management ima več znanja kot vsa uprava skupaj in to je potrebno izkoristiti. Potrebno jim je prisluhniti, dobili boste nove ideje, ker vse znanje je že v firmi in ga ni potrebno iskati drugje. Delavec pa se večinoma počuti zatrt in to ni dobro, saj kot tak dela slabo, nima motivacije.
Prožnejši  delovnik pa je stvar podjetij samih in njihovih potreb.
Komunikacija v podjetjih je osnovni element dobrih medsebojnih odnosov, pa tudi same produktivnosti.

  • Ali je čas krize čas za ohranitev in razvoj talentov? Kako je s tem v naših podjetjih? Tako kot vlaganjem v trg?

Ja, seveda, ves čas je potrebno vlagati v talente, v času krize še posebej. Enako velja z vlaganjem v trg. Morda se kratkoročno to ne bo poznalo, bo pa tako podjetje krizo veliko lažje preneslo in v konjukturi bo pripravljeno na nove izzive. Skrb za dobre kadre nas bo vedno reševalo iz vsakršnih kriz. To je  energija, ki se lahko postavi po robu vsem krizam.
Lastniki velikokrat ne vedo, kaj  in kako bi ravnali s svojo lastnino, zato je tako zelo pomemben dejavnik – vlaganje v ljudi, ker samo od sebe se ne bo zgodilo nič. Vse kar je prej teklo samo od sebe, se je sedaj podrlo. 70% direktorjev se je raje ukvarjalo z borzo, ki je imela 20% donos, kot pa z novo tehnologijo, ki je prinašala največ 5%. Nič se jim ni splačalo. Zdaj, ko je počilo, pa imamo staro tehnologijo, neizobražen kader in ostali smo brez  prihodnosti.

  • Je za lažje premagovanje krize nujna sprememba organizacijske podobe podjetja (Organizacija—funkcije—proces—sistem)?

Ni nujno. Pogosto slišimo trditev, da je nujno hitro prilagajanje spremembam. Morda je  bolje proaktivno delovati : predvidevati spremembe in se nanje pripraviti? Spreminjati zadeve na hitro je težavno, saj je treba spremembe izvesti v celotni organizaciji, ki pa je zelo kompleksna. Hitro lahko spremenimo tehnologijo, izdelke, ….  ustavi pa se pri vrednotah. Vrednote pa so pogon delovanja nekega podjetja.
 
Pogledati je potrebno vse vidike in kje je problem. Zato je tako pomembna komunikacija s srednjim managementom, ker oni največ vedo, kje so problemi, ker jih imajo pred seboj in tudi  največkrat imajo pametne rešitve zanje. V krizi je dobro sprostiti potencial ljudi, jim dati pristojnosti in jih držati pri odgovornostih.

  • Ena od trditev je, da se uspešnost podjetja začne z ambicioznimi cilji, skrivnost uspeha pa je v voditeljih. Voditeljstvo! V čem se razlikujejo vodje od voditeljev?

Brez ambicioznih ciljev je težko doseči kar koli. Ko si jih enkrat postaviš, jim moraš tudi slediti in jih izpeljati. Voditelj mora imeti vizijo in jo tudi uresničiti. Pri nas je zelo narobe to, da  postavimo voditelje, ki nam predstavijo neko vizijo, te pa se kasneje ne držijo, še najmanj pa da jo uresničijo. Tudi menjave na vrhu so minus in to, da se določi direktorju tako in tako plačilo in ne plan prodaje ali dobička, ki ga mora doseči. Voditelji/direktorji bi morali biti plačani po doseženih rezultatih in ne vnaprej po nečem, kar niso uresničili oz. nikoli ne bodo. Prav v krizi se najbolje spozna dobre voditelje/managerje ali kakor koli jih že imenujemo. Kriza je dobra za odlične vodje in podjetja. Da se lahko pokažejo in izkažejo. Managerji bi lahko vplivali na mnenja  drugih managerjev in se opredelili do napak slabih.

  • Ena od napak je, da v krizi najprej iščemo vzroke za krizo zunaj nas, zunaj podjetja, pri dejavnikih, na katere nimamo vpliva. Ali se strinjate, da tako ravnanje in tudi pričakovanje pomoči od zunanjih, npr. države, le poglablja krizo? Kakšna je pravzaprav vloga države? Se vam zdijo ukrepi, ki so bili sprejeti v Sloveniji,  primerni?

Država bi morala sprejeti ukrepe in ustvariti pogoje, ki bi podjetjem pomagala, da bi ob njih lahko  dobro delovala in se razvijala in jih ne zavirala. Vloga države bi morala biti le v nadzoru pravnega delovanja celotnega sistema in ne zaviranju podjetništva. Država je s svojim aparatom, dejanji in neznanjem ustvarila krizo (nadzor nad pojavi tajkunov). Ukrepi, ki so bili sprejeti v Sloveniji tako na gospodarskem, finančnem in drugih  področjih so za gospodarstvo slabi. Ni nobene kontrole.
Država bi morala skrbeti za socialo, podjetja pa za dobiček. Davki bi morali biti nižji za tiste, ki imajo manjše prejemke. Obvezna udeležba zaposlenih pri dobičku bi zamenjala druge oblike stimulacij. V nekaj letih bi moral vsak delavec imeti plačo neto vsaj 800 €, kajti le to zadostuje za minimalno preživetje. Preostali, ki so danes še prikriti brezposelni, pa naj postanejo odkriti. Vsa tista delovna mesta, ki ne omogočajo vsaj minimalno dostojne plače, bi morali enostavno zapreti.

  • Menite, da se preveč ukvarjamo z  “bolniki” in ne z zdravimi podjetji.

Vsekakor. Podjetja, ki nimajo prihodnosti je potrebno ali prestruktuirati ali jih zapreti. Ker neskončno vlaganje vanje je daleč večji strošek, kot če bi ta denar porazdelili med delavce, ki bi si s tako pridobljenimi sredstvi sami reševali svojo eksistenco. Tako pa na koncu še vedno ostane bolno podjetje, delavci pa na cesti in so zopet breme  države – torej nas vseh.

  • Se vam zdi, da so v prednosti podjetja, ki so že v preteklosti uspešno premagovala notranje krize?

Nedvomno, saj so krizo  predvidela že pred to »uradno« krizo (lep primer so Ljubljanske mlekarne) in so bile nanjo pripravljene. In  vse, kar smo danes našteli kot nujno za uspešno vodenje v krizi je potrebno v podjetju stalno nadzorovati za njegovo stabilno rast in razvoj.
Zmagovalci krize imajo predvsem naslednje lastnosti: visoke ambicije, osredotočenost in globino ( fokus na en program ali na globino, npr sistemi za pomivanje posode, nato lastne naprave za mehčanje vode, nato detergente..), so globalizirani, inovativni,  stranke pridobivajo s tailor made storitvami, so konservativni v finančnih zadevah, imajo visoko usposobljene in učinkovite zaposlene, voditelje, ubirajo samostojne in lastne poti, so drugačni …………….)

  • Ali menite, da so vse hitrejše spremembe znanilec nekih drugih sprememb, nove redefinicije sveta, ker današnji sistem ne zadošča več za normalno preživetje planeta.

Čas bo pokazal kje smo in kako bomo morali naprej.
 
V nadaljevanju nam je prof. Ksenija Pehlič povedala, na kaj moramo paziti v teh hladnih zimskih dneh, da ohranimo svojo kožo lepo in ne bo razpokala.
Ksenija se je osredotočila na vrhunsko kozmetiko Babor, ki temelji na izvirski termalni vodi iz mesta Aachna v Nemčiji, ki je bogata z minerali in življenjsko pomembnimi elementi ter vzpostavlja popolno ravnovesje kože.
Baborjevi izjemni izdelki za nego, ter dovršene storitve v wellness centrih Term Maribor in kozmetičnih salonih zagotavljajo popolno  počutje in prav to so razlogi, da je Babor tako priljubljen v najprestižnejših wellness centrih sveta (Evropa, Azija, ZDA, Dubaj,...).
Babor kontinuirano sledi potrebam trga. Nenehno razvija nove izdelke, obstoječe pa dopolnjuje in izboljšuje. Nadzor nad kakovostjo in vrhunskost izdelkov vlivajo zaupanje najzahtevnejšim uporabnikom Babor kozmetike in storitve.
 
Kozmetika Babor zajema izdelke za vse starosti in problematike kože.
Kot posebnost Babor kozmetika kraljuje v svetu ampul BEAUY FLUIDS. To pomeni, da gre za prave eliksirje lepote: s hitrejšim učinkom, ki ga takoj opazite, občutno napnejo kožo in ji podarijo sijaj.
 
V skrivnosti pohorske kulinarike nas je popeljal g. Nino Sabolek s svojo ekipo. Vrhunec vsega je bila slavna  Pohorska omleta. Da nismo ostale žejne ob vseh dobrotah hotela Bellevue, je poskrbelo podjetje Vinag in naša članica Irena Draš.
 
Zadnje dejanje je bil spust z novo gondolo do hotela Habakuk, kjer nas je že čakal naš avtobus …

 

Povzela: Silvia Lippai

Povezava na fotografije - Pohorje - Hotel Bellevue - fotografirala Doroteja Omahen