Perovo 21 C, 1290 Grosuplje
T: 01/786 58 07, 01/786 58 08,
F: 01/ 786 58 09,
M: 041/731 877

E: info@drustvo-fam.si
www.drustvo-fam.si



Z VAMI ŽE 20 LET

Galerija

Srečanje društva FAM v Rogaški Slatini dne 7. 6. 2012, Kristalna Rogaška, Grand Hotel Rogaška in Hotel Aleksander

Naše srečanje smo pričele v Steklarni Rogaška, kjer smo si ogledali proizvodnjo v svetu vse bolj priznanih kristalnih izdelkov in se dodobra založile z njihovimi proizvodi.

V Kristalni dvorani Grand Hotela Rogaška smo nazdravile z odlično muškatno penino Puklavec & Friend - Jeruzalem Ormož.

Kristalna dvorana v Grand hotelu Rogaška predstavlja največji in najpomembnejši kulturni spomenik v Rogaški Slatini.

Prvi Zdraviliški dom je bil zgrajen v letu 1813. To je bil preprost manjši hotel z recepcijo, restavracijo in sobami. Kaj kmalu so ugotovili, da imajo premalo postelj, saj je bilo Zdravilišče Rogaška Slatina v sredini 19. stoletja eno izmed najbolj znanih zdravilišč v Evropi.

V naslednjih letih so se zato odločili za zgradnjo novega. Večji  Zdraviliški dom, kjer so osrednji prostor namenili zdraviliški dvorani. Hotel so gradili med leti 1830 in 1845 in že leta 1846 je Zdravilišče Rogaška Slatina doživelo višek kulturnega dogajanja z nastopom svetovno znanega pianista Franza Liszta.  

Leta 1886 je v Rogaško Slatino, mondeno zdravilišče, stopila tudi cesarska noga in sicer je bil to cesar Franc Jožef.

V drugi polovici 19. stoletja se je vsako leto odvil Anin ples, ki je veljal za najelitnejši ples v tem delu Evrope.

Leta 1910 je Zdraviliški dom skupaj z Zdraviliško dvorano v celoti pogorel. Že čez 2 leti so na istem mestu zgradili tretji po vrsti, torej današnji Grand hotel Rogaška.

Največja znamenitost dvorane so 4 oljna dela avstrijskega slikarja Schröterja iz leta 1912, ki upodabljajo mejnike oziroma ljudi v razvoju zdravilišča ter pet ročno izdelanih lestencev Steklarne Rogaška.

Tudi danes Kristalna dvorana služi prvotnemu namenu, to je druženje in zabava gostov. Vrhunski značaj daje poslovnim prireditva kot so kongresi, srečanja, izobraževanja. Zaradi svoje razkošne opreme in akustičnosti se v dvorani odvijajo koncerti priznanih izvajalcev in zabavno – plesne prireditve. Razkošno poročno slavje v impozantni Kristalni dvorani preseže še tako visoka pričakovanja mladoporočencev.

100 let Grand hotela Rogaška in Kristalne dvorane bodo obeležili s številnimi kulturno – zabavnimi dogodki, vrhunec pa bo elitni Anin ples v soboto, 14.07.2012.

Hotel Aleksander je na vzpetini nad prelepim parkom  vabil s svojo lepoto in ker je bil dan lep, smo jo mahnile kar peš preko parka.

Jure Pipenbaher, vodja prodaje v hotelu,  nam je razkazal hotel, potem pa smo se na terasi naužile lepot tamkajšnje okolice, saj je razgled navdihujoč.

Pozdravil nas je tudi župan Rogaške Slatine mag. Branko Kidrič in povedal nekaj o Rogaški Slatini  ter lastnik Grand Hotela Rogaška in hotela Aleksander, mag. Jože Pipenbaher.

Jože Pipenbaher je povedal, da » je bil leta 1905  na hribu nasproti Zdraviliškega doma v secesijskem slogu zgrajen hotel višjega standarda, poimenovan po avstrijskem nadvojvodi Janezu − Hotel Erzherzog Johann. Hotel je v različnih časovnih obdobjih spreminjal svoje ime: imenoval se je Esplanade, po letu 1918 Excelsior, kasneje Aleksandrov dom (po jugoslovanskem kralju Aleksandru Karađorđeviču) in nato Soča. Ob izgraditvi je imel 48 sob, podaljšanih v lože in balkone, notranjost je bila udobna in zelo elegantna, kar se je od hotela s takšnim imenom tudi pričakovalo. Celotna stavba je bila postavljena v zelenje s skrbno urejeno okolico, kjer je posebej izstopala ploščad pred čelno fasado s cvetličnimi gredami in fontano. Skozi zgodovino je gostil aristokracijo, petičneže, umetnike, pisatelje in politike. Najpomembnejši gost med aristokracijo je bil Aleksander Karađorđević, takrat še prestolonaslednik, obiskali so ga pisatelj in nobelovec Ivo Andrić, svetovno znani kipar Ivan Meštrović, politik dr. Ivo Šubašić … Pri gostih priljubljen hotel, ki se s svojo lego in parkovnimi površinami zelo lepo vključuje v okolje zdravilišča, je zaradi zastarele opremljenosti prenehal obratovati leta 1995. Celovita prenova hotela je potekala od februarja 2008 do oktobra 2009 in je zajemala celotno prenovo objekta z izgradnjo podzemne garaže in wellness centra. Hotel visoke kategorije 5 * je zaradi svoje unikatne arhitekture kulturni spomenik.

Po lepem delu, so nas čakale tudi obveznosti, to je okrogla miza na temo:  Je turizem gospodarska dejavnost, ki lahko predstavlja rešitev za slovensko gospodarstvo?« Konkurenčne prednosti slovenskega turizma in strateške usmeritve na področju trženja v  naslednjih letih«

 Najprej pa nam je  mag. Maja Pak, direktorica STO povedala nekaj besed o slovenskem turizmu in delovanju STO:

»Slovenski turizem je ena najbolj perspektivnih panog slovenskega gospodarstva , ki pa prav tako kot druge dejavnosti, ni imun na številne spremembe, s katerimi se sooča slovensko, evropsko in globalno gospodarstvo. Zaostrene gospodarske razmere ter varčevalni ukrepi so svoj pečat pustili tudi na slovenskem turizmu. V letu 2011 smo dosegli rekordno število turistov v Sloveniji, tujih turistov je bilo celo 9% več kot v letu 2010. Njihova potrošnja je bila večja le za 0,5%. Tudi prihodki v turističnih podjetjih so se v lanskem letu povečali manj kot so se povečali odhodki. V letošnjem letu opažamo umirjanje rasti tujih turistov, v prvih štirih mesecih beležimo  6% povečanje števila tujih turistov, vendar 2% zmanjšanje števila domačih turistov. 

Vse večja konkurenca na turističnem trgu, predvsem pa zaostren gospodarski položaj, vplivajo na potovalne navade turistov. Potovanja so še vedno visoko na lestvici človekovih potreb. Raziskave kažejo, da bo mednarodni turizem še rasel, da pa bodo rasti bolj zmerne, torej ne več tako visoke, kot smo jih bili vajeni do sedaj. Ljudje se potovanjem ne bodo odpovedali, spremenile se bodo potovalne navade. Naraščajo potovanja v bližnje destinacije, potrošnja na potovanju je manjša, potovanja so krajša. Narašča delež ljudi, ki bodo manj potovali oz. ne bodo potovali ter na drugi strani delež ljudi, ki bodo potovali večkrat. Zaradi izjemnega razvoja komunikacijsko informacijske tehnologije in digitalnih medijev so  potrošniki odlično informirani o turistični  ponudbi. Takšna transparentnost pomeni več prostora za cenovno konkurenco, kar  se odraža v poslovnih rezultatih podjetij. Pomembno, čeprav težje, je konkurirati s produktom z visoko dodano vrednostjo in prilagoditi trženjske strategije trendom v turističnem povpraševanju in ponudbi.

V Slovenski turistični organizaciji  (STO) smo v okviru nove turistične strategije oblikovali strateške usmeritve na področju trženja. Razvili smo zgodbo slovenskega turizma, ki utemeljuje jedro znamke I FEEL SLOVENIA in uresničuje njeno obljubo ter omogoča boljše pozicioniranje oz. re-pozicioniranje slovenskega turizma. Gre za zgodbo o zeleni, aktivni in zdravi Sloveniji. Zeleni zaradi ohranjene narave in bogatih naravnih danosti, ki  navdihujejo prebivalce in  turiste.  In zeleni zaradi zaveze k trajnostnem razvoju turizma. Zelena raznolika krajina omogoča aktivne in zdrave počitnice v stiku z naravo. Cilj je povečevanje prepoznavnosti in ugleda Slovenije kot turistične destinacije na ciljnih trgih preko sistematične, usklajene in intenzivne implementacije znamke v turizmu in drugih sektorjih, pri čemer je pomembna kreativna nadgradnja komuniciranja v skladu z jasnim pozicioniranjem slovenskega turizma in njegovo zgodbo. Pomembno je pospeševanje oblikovanja konkurenčnih in inovativnih turističnih produktov, ki temeljijo na načelih trajnostnega oz.zelenega turizma, produktov visoko dodano vrednostjo, ki vključujejo avtentično, lokalno, individualno oz. takih produktov, ki bodo presegali pričakovanja turistov. Promocijske aktivnosti bomo osredotočili na ključne evropske trge, ki ustvarjajo največji delež v prenočitvah, hkrati pa razvijali nove trge. Še bolj  se osredotočamo na doseganje sinergij v partnerstvu, na digitalno trženje in na inovativnost.

STO predstavitvi in trženju slovenske turistične ponudbe na digitalnih medijih daje velik poudarek, saj gre za vse pomembnejši vir informacij turistov. Tako so spletne strani po podatkih Eurobarometra 2011 na drugem mestu najpomembnejših ključnih virov informacij turistov (za priporočili družine in prijateljev), v Italiji in na Nizozemskem pa celo na prvem mestu ključnih virov. Če upoštevamo, da so na prvem mestu priporočila prijateljev in sorodnikov, znancev, ki se danes odvijajo vse bolj po spletu, ni dvoma o tem, v katero smer moramo usmerjati promocijo.

Spletni nastop STO obsega različne promocijske in prodajne kanale. Osrednja spletna promocija slovenske turistične ponudbe poteka preko uradnega slovenskega turističnega portala www.Slovenia.info, ki je v lanskem letu zabeležil že preko 4 milijone obiskovalcev. Spletno mesto www.Slovenia.info je koncipirano na način, da se informacije prilagajajo posameznim trgom, segmentom uporabnikov ter različnim fazam v nakupnem ciklu potencialnih turistov. Cilj je čim večji doseg, ki ga bomo realizirali preko iskalnega marketinga, spletnega oglaševanja, direktnega marketinga in komuniciranja prek družbenih medijev.

Eden izmed pomembnejših elementov spletnega nastopa STO postajajo prav družbeni mediji. Tako beležimo stalno rast privržencev in sledilcev naši strani v omrežjih Facebook in Twitter. Foursquare, Youtube, WAYN, Linkedin, itd. Orodja družbenih medijev imamo integrirana tudi na spletnem mestu www.Slovenia.info. Razvoj sodobnih oblik trženja v zadnjih letih gre tudi v smer mobilnih rešitev in spremljanja video vsebin, na kar se že odzivamo z načrtovanjem prenove že obstoječih rešitev, tako da na tem področju v Sloveniji smo in želimo ostati primerljivi z naprednejšimi evropskimi turističnimi državami.«

Predsednica društva FAM, ga. Andreja Ilgo je odprla okroglo mizo in pozdravila ter predstavila vse sodelujoče goste - mag. Majo Pak, direktorico Slovenske turistične organizacije,  Alenko Iskra, direktorica Rimskih term, mag. Jernejo Kamnikar, direktorico VIVO Cateringa in mag. JožetaPipenbaherja, lastnika in direktorja hotela

in se zahvalila ga. Maji Pak za uvodno predstavitev in se kar navezala na njeno izvajanje. Pred tem je povedala, da mag.  Marjana Hribarja, direktorja Direktorata za turizem na ministrstvu za  gospodarstvo ne bo, ker se je pred nekaj urami opravičil.

Ga. Ilgo: »Turizem  je in bo ena najpomembnejših gospodarskih dejavnosti s številnimi multiplikativnimi učinki. Slovenski turizem v zadnjih desetih letih izkazuje izrazito pozitivne trende rasti. Kljub gospodarski recesiji slovenski turizem v letu 2011 beleži pozitivne rezultate, saj je državo v preteklem letu obiskalo več turistov kot v do zdaj najboljšem letu 2008. Turizem lahko v naslednjih letih glede na sedanjo stopnjo razvitosti slovenskega turizma in obstoječ razvojni potencial postane ena izmed vodilnih dejavnosti slovenskega gospodarstva in tako pomembno prispeva k doseganju razvojnih ciljev Slovenije, ter v tem okviru predvsem k doseganju njenih gospodarskih ciljev, kot so konkurenčnost, rast BDP, rast zaposlenosti, trajnostni razvoj, skladen regionalni razvoj, večja kakovost življenja in blaginja prebivalstva,  krepitev kulturne identitete in povečevanje prepoznavnosti Slovenije v mednarodnem prostoru.

Kljub pozitivnim rezultatom v preteklem letu je dejstvo, da so se gospodarske razmere na trgu še dodatno zaostrile. Vsakodnevne novice o propadanju podjetij, naraščanju brezposelnosti, protestih pred finančnimi ustanovami, skrbmi o prihodnosti Evrope in varčevalnih ukrepih držav evrskega območja, narekujejo jasno poznavanje konkurenčnih prednosti države in dodatne aktivnosti za razvoj in trženje slovenskega turizma.  

 Vprašanja, ki jih je želela postaviti g. Hribarju, so tako ostala brez odgovorov.

  • Kaj bi morala biti ključna usmeritev razvoja slovenskega turizma po intenzivnem investicijskem ciklu v turistično infrastrukturo zadnjih 8 let. Imenujmo ga Dan po tem. ! Pomeni tole. Slovenija je v zadnjih osmih letih vložila v obnovo in izgradnjo nove turistične infrastrukture (hotele, bazene, wellness centre, žičnice, kongresne centre) več kot 1 milijardo evrov. Investicijski cikel se je sedaj zaključil. Slovenija ima novo, sodobno turistično infrastrukturo, popolnoma konkurenčno na globalnem trgu. In sedaj se postavi vprašanje, kaj pa sedaj (to je Dan potem), kje so gosti, ki bi bili pripravljeni plačati za novo kakovost turistične ponudbe, ki smo jo zgradili. Ti kar ne pridejo. To pa zato, ker še vedno tržimo našo turistično ponudbo na tistih trgih, na katerih smo jo tržili takrat, ko smo imeli staro turistično infrastrukturo. Torej imamo iste kupce, ki pa seveda sedaj niso pripravljeni plačati več, čeprav imamo novo turistično infrastrukturo. Zato prodajamo  hotele s 5 zvezdicami, ali pa 4+ zvezdicami, po 60 eur. To je nesprejemljivo, ker s tako ceno jasno ne moremo pokriti investicij v tako kakovostne hotele. Kje je rešitev?
  • Zakaj menite, da se je proračun v promocijo Slovenije tako zmanjšal? Morda menijo, da je s poprejšnjim vlaganjem v turizem zdaj zadeva opravljena? Treba je najti nove trge, kjer so kupci, ki so pripravljeni in zmorejo plačati več. Vstop na nove trge pa seveda zahteva znatna finančna sredstva. Torej bi Slovenija sedaj morala bistveno povečati budget za promocijo slovenskega turizma na tujih trgih. Pri tem ne mislim samo budgeta STO, ampak tudi budgeti turističnih podjetij za trženje bi morali biti višji kot v preteklih letih. AJPES-ova objava podatkov o poslovanju za turističnih podjetij je slaba.  

Zakaj take izgube? 

Po eni strani imamo rekordne rezultate po številu turistov, bilance so pa slabe. Posledica so verjetno nizke cene.Turistična podjetja, ki so v preteklih letih intenzivno vlagala v turistično infrastrukturo ob tej krizi in nezmožnosti reprogramiranja svojih obveznosti do bank ter ob tako nizkih cenah, ki jih dosegajo na trgu, enostavno ne zmorejo vlagati več v trženje. Zato je ključno, da bi jim država v tem trenutku priskočila na pomoč in dvignila budget STO-ja, da bi ta lahko odprl nove trge. Ko bi se novi trgi začeli odpirati, bi turistična podjetja lahko dosegala višje cene in kolo bi se počasi začelo vrteti v pozitivno smer. Vendar pa Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo počne ravno obratno. Namesto povečanja budgeta za STO so jim budget zmanjšali za polovico, kar pomeni praktično blokado STO-ja da naredi karkoli resnega v smeri uspešnega trženja slovenskega turizma na tujih trgih. To pa ne pomeni nič drugega, kot to, da se bo turistično kolo začelo vrteti vse bolj počasi in lahko pričakujemo, da bomo kmalu imeli prve probleme z insolvenco tudi v  turističnih podjetjih.

Primerjava podatkov:

 

2011 (v %)

 

 

DRŽAVA

Prispevek turizma k BDP – neposredni

Prispevek turizma k BDP – skupaj

Proračun v EUR

Visitor export (%)

Skupaj NTO

Delež proračuna za marketing (v %)

Švica

2,5

8,4

68,513,193*

64,4

6,2

Nemčija

1,6

4,6

37,700,000*

63,1

2,7

Avstrija

4,8

13,8

50,280,670*

57,6

9,6

Slovenija

3,5

12,9

10,317,887

74,3!

8,8

  • Upoštevati še dodatne regijske proračune za promocijo turizma (npr. v Avstriji še cca 60 mio sredstev namenijo za promocijo regije)

Vir WTTC -  Pri BDP dela oceno WTTC, tako visok znesek kaže na pomen in potencial v razvoju turizma.

Delež proračuna za trženje kaže na učinkovitost naše institucije (eden od kazalnikov) – mnoge za funkcioniranje porabijo pol proračuna.

Delež izvoza je 9%, v izvozu storitev celo 40%.

Zakaj je pri tem financiranju tak problem?

  • Po petih letih investicij bo potrebno ponovno vlagati v obnavljanje teh. Kdo bo to naredil, kje iskati sredstva, če bodo rezultati poslovanj tako slabi in ne bo dovolj prihodkov?
  • Kje je vzvod, da tistim, ki ne upravljajo s hoteli tako, kot bi morali, ne zaplenite kapacitet, saj je to vendar stvar družbenega interesa, da se v tovrstne objekte vlaga in jih ne pusti propadati (primer Pačnik in hotelov v Bohinju, pa Riklijeva hiša na Bledu in še mnogo drugih odličnih destinacij po Sloveniji)
  • Vpliv cene prevoznikov na našo konkurenčnost – vemo, da prav zaradi visokih cen prevoznikov, morajo potem turistična podjetja prekomerno zniževati cene svojih uslug, kar seveda prinaša negativne izkaze poslovanja.

Morda nam bo g. Hribar odgovoril na naša vprašanja preko elektronske pošte?

Ga. Maja Pak je govorila o tem, kako kriza vpliva na potovalne navade turistov,o promociji  trajnostnega turizma, kako močno se prilagajajo sodobnim oblikam trženja, kot so spletno trženje, spletno oglaševanje in kje smo v Sloveniji na tem področju. P o tem, kako se uveljavlja sloga I FEEL SLOVENIA, kako ga sprejemajo v tujini in kako v Sloveniji. O tem, da bi se morale agencije STO, TIA in JAPTI bolj združevati in enotneje nastopati ter kakšne ukrepe za razvoj in trženje turizma v zaostrenih gospodarskih razmerah  naj bi uvedli.

Ga. Ilgo je povedala, da naj bi tudi določeni proizvodi naših podjetij  bili del turistične ponudbe. Misli, da jih premalo tržimo. Žal  je veliko naših znanih blagovnih znamk propadlo, kar je velika škoda, saj smo bili prav zaradi njih tako prepoznavni.

Ga. Alenka Iskra je povedala, kako ocenjujete danes vlogo lastnikov v razvoju turizma?

Kot strokovnjakinja na področju vodenja turističnih podjetij,  se je ukvarjala tako z dokapitalizacijo in sanacijo le teh. Zdaj vodi prenovljene Rimske terme. Kljub finančnim problemom, v katere je družba zašla in se znašla v postopku prisilne poravnave,  ocenjuje da bo koncept oziroma projekt revitalizacije Rimskih term uspel. Ponudba Rimskih term je nova na trgu, družba je tako rekoč pričela s poslovanjem v sredini lanskega leta. Ga. Iskra je  govorila, kakšno razvojno in marketinško strategijo ima družba in kako jo uresničuje ter  kako uspešni so pri prodaji svojih storitev.

G. Jože Pipenbaher je govoril, da je Rogaška je imela v preteklosti vzpone in padce, kar je bilo tudi zaradi menjavanja lastniških struktur, da pa je zdaj čutiti, da dihajo za skupno dobro.  Dogovarjajo se o  skupni strategija celotne tukajšnje destinacije, kako se povezujete, skupaj nastopajo. Tu je potrebno pohvaliti  župana g. Kidriča, ki si prizadeva, da bi Rogaška zacvetela v popolnem nekdanjem sijaju.

Ga. Ilgo ga je vprašala »Pred leti ste začeli poudarjati wellnesse, zdaj imajo to že vse destinacije po Sloveniji, kaj boste zdaj ponujali kot dodano vrednost. Morda vsakodnevno dogajanje v vašem najlepšem parku daleč naokrog – morda kake slikarske delavnice, koncerte, druga dogajanja, ki bi privabila petične goste?«

G. Pipenbaher je povedal, da je celotna destinacija taka, da bi zadovoljila potrebe višjega cenovnega razreda oz. kaj bi še bilo potrebno postoriti, da bi temu bilo tako. Tukajšnji hotel Aleksander je že ena od rešitev za petičneže – daje mir, ugodje in možnost razvajanja… V lasti imate tudi »kraljevsko« Kristalno dvorano, za katero pa bi si želel, da bi postala tudi osrednja slovenska destinacija za večje oz. vsakodnevne prireditve.

Ga. Ilgo: Ga. Kamnikar, vi imate eno prestižnejših firm za catering. Ali skozi svojo firmo promovirate tudi Slovenijo skozi  pripravo lokalne hrane? Kako gostje to vidijo? Vidijo v tem neko dodano vrednost? Praviš  tudi, da je problem, na katerega ste opozarjali v preteklih letih,  problem kadrov, ki se še vedno stopnjuje. Kako, kakšne so težave –  je kadrov premalo ali so le slabo izobraženi? Kako vidiš oz. kakšna je tvoja vizija ter kakšno podporo si želiš iz strani STO-ja ter državne usmeritve oziroma  kako vidiš razvoj podjetja, slovenskega turizma oziroma kakšne so priložnosti - vizija.

Ga. Kamnikar:  »Kulinarika, kuhinja je duša, bistvo vsake družine in družbe. Tako kot se ljudje doma zberemo okoli ognjišča, se v poslovnem svetu ljudje zberejo okoli hrane, ne glede na pripadnost stanu. Ljudje smo socialna bitja in v prvi vrsti je pomembno naše osebno zadovoljstvo, prepoznavanje doživetij. Samo toliko lahko damo, kolikor znamo in da vse to razumemo, se moramo nenehno izobraževati ter preko kulinarike prikazati kulturo naroda, razvoj družbe. Kulinarika je lahko danes kot dela animacije, je kot trend v modi, se menja in spreminja, nikoli pa ne sme pozabiti na svoje korenine, na svojo prvobit.

Slovenska kulinarika je tradicionalno vezana na ljudi, ki so delali na poljih in so potrebovali veliko kalorij. Danes živimo drugače. In tu je na nas, da v svojo ponudbo vključujemo tradicionalne jedi, jih vpletamo v promocijske namene in predstavitve, slediti pa moramo modificiranju receptur, trajnostnemu razvoju družbe, eko, bio, zelenemu..

Kulinarika je zgodba tako kot je turizem zgodba. Vedno me je čudilo, ko so gradili hotele, da se je največji poudarek dajal na interier, gradnjo, pri tehnologiji za kuhinjo je že začelo zmanjkovati denarja oziroma …  saj se ne vidi, saj je tam zadaj. Po vseh šolskih knjigah se timi zaposlujejo odvisno od zahtevnostne kategorije nekaj mesecev pred otvoritvijo novega gostinsko turističnega objekta. Pri nas pa lastniki že nekaj let, lahko rečem skoraj zadnjih nekaj dni se ozrejo malo levo in desno in imajo popolnoma napačna izhodišča, kako priti do  ustreznih timov, ki bodo znali in vedeli ter živeli za kulinarične zgodbe in celovito turistično ponudbo, katera je ogledalo posameznika, kraja in države kot celote. 

Razvoj – vizijo vidim v inovativni oblikovani turistični ponudbi znotraj katere bi se lahko razvijali kot specializirano podjetje za organizacijo in izvedbo najzahtevnejših pogostitev z animacijami z dodano vrednostjo. STO vidim kot marketinško agencijo države, ki upravlja trženje in drži nit oblikovanja turistične ponudbe. Od države pa pričakujem pogoje za delo. V prvi vrsti da nam omogoči fleksibilno zaposlovanje, po ključu fleksibilne delovne sile. Sezonsko delo nima zakonske podlage v kolektivni pogodbi.

Kolektivna pogodba je neprimerna iz vseh vidikov za zaposlovanje na projektih za vnaprej znanega kupca v slovenskem prostoru. Predvsem če si želimo strokovne kadre z višjo dodano vrednostjo ter socialno varnostjo.

Vizijo razvoja podjetništva v turizmu ali pa na drugih področjih pa vidim v povezovanju domačih in tujih lastnikov, kateri bodo oziroma bomo državi sporočali svoje pripravljenosti za vlaganje, zaposlovanje in razvoj, od državnih inštitucij pa pričakujem, da preoblikujejo način razmišljanja in način izvedbe dela uradnikov in bankirjev, kateri so danes mnogi nedostopni oziroma preobremenjeni z administracijo. Podjetniki oziroma potencialni vlagatelji pričakujemo servis uradnika, ki bo prisluhnil željam in potrebi vlagatelja, poenostavil administracijo ter preko svojih inštitucij skrbel za trajnostni razvoj, socialno varnost, državno strategijo, z eno besedo blaginjo.

Moja vizija je miselni preskok, kdo, komu, kaj in za koliko.

Iz mojega vidika imamo v Sloveniji napačne prijeme pri celotnem  javnem šolstvu. Da se dotaknem primarnega gostinskega poklica kuhar in natakar. Že v osnovnih šolah svetovalke in seveda razumljivo tudi starši usmerjajo v otroke dobesedno v gimnazije, neštetokrat slišim '' pa menda ja ga ne boste dali za kuharja ali natakarja'', če pa ima kdo slab uspeh pa večina svetovalk reče ''kar na gostinsko naj gre''.  Škoda več generacij nastaja s šolstvom, ki ga financiramo z javnim denarjem in družbeno neodgovorno je dejstvo, da imamo strokovne šole kuharjev in natakarjev prazne že nekaj let, zabeležen deficitaren poklic v Sloveniji pa je že slabih 10 let. Sistemsko napačno usmerjanje generacij, razvoja turizma pa vsi vemo, da so v turizmu najpomembnejši ljudje, pa do danes ni še nihče ni v turizmu, da je tu bistvo problema, ne v kapitalu.

Samo ljudje s srčno pripadnostjo poklicu, zadovoljni sami s seboj bodo se lahko ob dobrih mentorjih razvili v najboljše osebje, katero zna sebi in družbi dodati večjo dodano vrednost.

Naslednji problem pa so vpisi v višje in visoke šole, kjer je metodologija izbora seštevek izbranih točk in se upošteva samo seštevek zbranih točk.

Tako imamo višje in visoke šole polne študentov, kateri so imeli zahtevano število točk, nimajo pa nobene predispozicije za delo v storitveni dejavnosti. Za ta poklic moraš imeti talent ali vzgojo vsaj ene ali več generacij ali tradicionalne družbe, da razumeš bistvo gostoljubja in pripravljenosti dan zamenjati za noč, vikende za proste dni v tedni in tako naprej..

V nadaljevanju sta se oglasili tudi ga. Nataša Keršič Razinger , direktorica hotela Lovec in Kompas Bled in dejala: »Po časopisih se hvalimo s trendi rasti v turizmu, saj gledamo le število nočitev in število prihodov. Bilance pokažejo, da so podjetja nezdrava, da prodajajo prepoceni in imajo previsoke stroške. Če pogledamo realno, so torej rezultati turističnega gospodarstva slabi in napovedi še slabše. Potrebno pa je pogledati tudi število zaposlenih v tem sektorju ter denarni tok, ki prihaja v državo preko tujih obiskovalcev – dve dejstvi, ki bi vsekakor morali spodbuditi odgovorne, da vlagajo in pomagajo tej panogi.«

Enako mnenje je imela tudi ga. Marcela Klofutar iz hotela Triglav Bled, ki je povedala, koliko si prizadevajo, da bi povrnili Bledu poprejšnji sijaj in kaj vse delajo za njegovo promocijo.

O kmečkem turizmu je spregovorila tudi ga. Vilma Topolšek, ki vodi turistično kmetijo Urška v Stranicah pri Zrečah in kako bi bilo potrebno strogo določiti, kaj je kmečki turizem in kaj navadna gostilna, saj zdaj vse te kategorije niso najbolje razčiščene. Kmečkemu turizmu bi morali dati pravo veljavo in napisati stroga pravila, kaj sodi tja.

Po končani okrogli mizi smo se posladkale z odličnimi vinskimi konjaki naše članice Romane Razgor in slaščicami tamkajšnjega kuharja in »konstruktivno klepetale«.

 

FOTOGALERIJA - Srečanje društva FAM - foto: Doroteja Omahen

FOTOGALERIJA - Srečanje društva FAM - foto: Marija Trenz

 

Pripravila Silvia Lippai