Perovo 21 C, 1290 Grosuplje
T: 01/786 58 07, 01/786 58 08,
F: 01/ 786 58 09,
M: 041/731 877

E: info@drustvo-fam.si
www.drustvo-fam.si



Z VAMI ŽE 20 LET

Galerija

SREČANJE DRUŠTVA POSLOVNIH ŽENSK -  FAM

v MONS-u dne 21. januarja 2009 pod pokroviteljstvom  delniške družbe Si.mobil

Kljub meglenemu in deževnemu dnevu, se nas je zbralo kakih 90, ki nas to turobno vreme ni odvrnilo od prijetnega srečanja, ki smo ga pričakovale. Del hotela Mons je bil ves v črno-zelenih odtenkih simobilovih barv, našega tokratnega gostitelja.

Si.mobil je kot prvi zasebni mobilni operater v Sloveniji, uporabnikom svoje storitve predstavil marca 1999. Z njegovim vstopom na trg, se je začela razvijati konkurenca na slovenskem telekomunikacijskem trgu. Cene storitev in mobilnih aparatov so se začele zniževati, kakovost je rasla in mobilna telefonija je postala dostopna vsem uporabnikom.

Družba Si.mobil je med uporabniki prepoznana kot operater, ki nudi kakovostne storitve, vredne svoje cene. Uporabnikom je kot prvi v Sloveniji predstavil in ponudil storitve GPRS, WAP in MMS. Kot prvi slovenski operater in med prvimi v Evropi je omogočil hiter prenos podatkov preko tehnologije EDGE, kasneje pa je ponudil tudi širokopasovni mobilni internet preko lastnega omrežja UMTS/HSDPA. Poleg osnovnih storitev, družba Si.mobil nudi tudi napredne storitve, izdelke in rešitve, kot je GPS navigacija za mobilne telefone Si.Navigator, mobilna pisarna s storitvijo BlackBerry iz Vodafona in storitve mobilnega interneta.

Družba Si.mobil je za svoje uspešno poslovanje pridobila tudi številne nagrade in certifikate. Na področju usklajevanja poklicnega in družinskega življenja so prejeli certifikat Družini prijazno podjetje. Velik ugled družba uživa tudi med iskalci zaposlitve, ki so Si.mobil prepoznali kot enega najuglednejših slovenskih zaposlovalcev in ji dodelili certifikat Ugleden delodajalec. Velik ugled pa uživa tudi blagovna znamka Si.mobil, ki je prejela mednarodno priznano nagrado Superbrands.

Lastnik Si.mobila je družba Mobilkom Austria, ki je v slovenskega operaterja začela investirati februarja 2001 in postala 100-odstotni lastnik maja 2006. Si.mobil je s tem postal član vodilne skupine operaterjev v Srednji in Vzhodni Evropi. Družba Si.mobil ima sklenjeno tudi partnerstvo z vodilnim svetovnim operaterjem Vodafone, kar ji omogoča, da uporabnikom nudi preizkušene globalne izdelke in storitve.

V Si.mobilu se zavedajo pomena odgovornega in okolju prijaznega poslovanja, zato so skrb za okolje vključili v njihovo dolgoročno poslovno strategijo in vsakodnevne poslovne procese. Dolgoročni okoljski projekt so poimenovali Re.misli, ki povezuje okoljske zaveze: recikliraj, ponovno uporabi, zmanjšaj in predvsem ponovno premisli, kaj in kje (u)porabljaš. Filozofija izhaja iz koncepta Rethink (Reduce, Reuse in Recycle), ki je v širši družbi že dodobra sprejeta in ki povzema okoljsko zavest in odgovornost posameznikov in organizacij. Re.misli je namenjen vsem nam, ki nam ni vseeno, v kakšnem okolju živimo, in ki se zavedamo, da šteje vsako dejanje.

Poleg skrbi za okolje pa posebno pozornost posvečajo tudi svojim zaposlenim – njihovemu znanju in razvoju. Prepričani so, da so prav zaposleni tisti, ki ustvarjajo tako uspešno podjetje in  prispevajo k Si.mobilovi rasti.

Predsednik uprave družbe Si.mobil  Dejan Turk, je v okviru slovenske humanitarne delegacije UNICEF-a kot član Gospodarskega odbora UNICEF-a lani obiskal Ruando. Nepozabna prepletajoča nasprotja Ruande je ujel v fotografski objektiv - tragične življenjske zgodbe otrok, ki so kljub revščini in bolezni še vedno polne smeha in vere v življenje. V skladu s Si.mobilovo filozofijo Re.misli tudi fotografije spodbujajo k ponovnemu razmisleku o naših vsakdanjih dejanjih in ravnanju.

Razstavo Dejanovih fotografij si je mogoče ogledati v virtualnem svetu Second Life, mi pa smo si ogledali le del tega opusa

Sledila je okrogla miza na temo: »Gospodarska kriza in recesija – propad vrednot in morebitna priložnost za novo svetovno ureditev?«

Na njej so sodelovali: dr. Patrik Vlačič, Dejan Turk, Janez Škrabec, Marta Kos Marko, Anton Papež. Okroglo mizo je vodila predsednica društva, Aleša Kandus

Na okrogli mizi smo govorili predvsem o vzrokih za nastanek gospodarske krize in možnosti sprememb ob spoznanjih, ki jih je kriza prinesla s seboj. Je popolna globalizacija sveta res dobra? Tako smo mnogo bolj ranljivi na spremembe, ki se zgodijo na enem delu sveta in potem kot v vrtinec potegnejo vse. Bi se bilo bolje usmmeriti na domače in bližnje trge? Ali je prepuščanje vseh stvari prostemu trgu zdravo in pravilno? Tudi Alan Greenspan je priznal, da se je zmotil v tej predpostavki in da bi država morala uvesti določene kontrolne mehanizme predvsem pri poslovanju bank.

Kako se rešiti iz krize? Ugotovitev vseh je bila, da je matična celica vsake družbe prav gotovo družina, kjer se naučimo vrednot in dobimo popotnico za življenje. V podjetjih pa je pomembno, da imamo čimbolj sproščen način vodenja, ki vsak dan v svoje delovanje vključuje zaposlene. Ko se le-ti istovetijo s podjetjem, rezultati pridejo kar sami od sebe.

Mnenja smo bili tudi, da v tem času krize ljudje potrebujejo vzornike. Poglejmo samo zaprisego Baracka Obame, ki ga Američani in tudi mnogi drugi imajo za človeka, ki bo spremenil svet. Ki prinaša upanje. Kako pa pri nas... Ali imamo voditelje, ki bodo povrnili ljudem zaupanje v državo, v našo ureditev. Bo Borut Pahor z ekipo zmogel "pospraviti mizo"? Ali bodo prevladali politični interesi, protiusluge in razna kupčkanja? Kako daleč se lahko država vpleta v poslovanje podjetij, predvsem tistih, ki so v državni lasti in želijo npr. izplačati predsedniku  uprave kar 1 mio evrov odpravnine? Pravno je nedvomno pravilno, saj je tako zapisano v pogodbi. Je pa moralno? Ljudje v času krize potrebujemo moralne avtoritete, da nam dajo energijo za spremembe...

Ali misli vlada z ukrepi še naprej vzdrževati pri življenju "mrliče" kot sta IUV Vrhnika, Mura ipd... na drugi strani pa ne dobimo ljudi za delo v turizmu, storitvah. Naš način izobraževanja in za katere izobražujemo je zgrešen. Učitelji so izgubili avtoriteto, žlahten pomen pedagoškega poklica se je razvrednotil, izobražujemo za poklice, ki jih današnja družba ne potrebuje več. In Slovenci smo kot narod popolnoma nemobilni. Slišali smo pripombe delavcev na  Vrhniki, da je Ljubljana predaleč.

Nazadnje smo ugotovili da napredek in kriza stopata z roko v roki in da po obdobju neprestane rasti enostavno mora priti obdobje krize, kjer se stvari razčistijo in zopet postavijo na svoje pravo mesto..

Na septembrskem srečanju smo imeli temo "Kaj si želimo od prihodnje vlade?" in v kakšni družbi želimo živeti. Mnenje prisotnih je bilo, da si vsekakor ne želimo ameriškega modela, ampak življenje v varni, visoko moralni, socialni družbi. Želimo si nov model in morda je prav zdaj pravi trenutek da ga postavimo, saj smo cilje, ki smo si jih postavili ob osamosvojitvi dosegli in presegli... Za to pa potrebujemo širok konsenz vseh, saj pot do tam zagotovo ne bo lahka in bodo morda potrebne tudi kakšne nepriljubljene poteze.

Po uradnem delu našega srečanja je sledil družabni del – druženje z gosti in članicami ob odlični pogostitvi, ki jo je pripravila delniška družba Si.mobil.