Perovo 21 C, 1290 Grosuplje
T: 01/786 58 07, 01/786 58 08,
F: 01/ 786 58 09,
M: 041/731 877

E: info@drustvo-fam.si
www.drustvo-fam.si



Z VAMI ŽE 20 LET

Galerija

Srečanje društva FAM v Varaždinski županiji - 26. 11. 2014

Na pot smo se odpravile malo bolj zgodaj, ker je Varaždin kar daleč in če smo si želele ogledati še mesto, je bila ura odhoda pravšnja. Na meji smo imele manjši zaplet, ker sta dve udeleženki pozabili, da prečkamo mejo in nista imeli osebnih izkaznic. Z dobro voljo na obeh straneh meje, smo tudi ta problem rešile - saj smo ženske.

Na poti v Varaždin smo pobrale našo "vodičko" ga. Barbaro Antolić Vupora, predsednico društva Hrvaško slovenskega prijateljstva Varaždin, ki nas je vodila po mestu, nam razkazala znamenitosti in povedala nekaj o zgodovini Varaždina. Tudi gasilsko sliko pred občino Varaždin smo si privoščile. Varaždin je lepo staro Avsto-Ogrsko mesto z vsemi tedanjimi značilnostmi, ki jih zdaj še posebej negujejo.

V hiši Varaždinske županije nas je pozdravil in nagovoril namestnik župana te županije g. Alen Kisić. Naša predsednica Andreja Ilgo pa je predstavila društvo gostom - poslovnežem iz županije.

Nadaljevala je dr. Sonja Novak Lukanovič, direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja in povedala, da je formalni ustanovitelj javnega raziskovalnega zavoda INV Republika Slovenija, soustanovitelja pa sta Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.

Inštitut vsa desetletja svojega obstoja poli- in interdisciplinarno proučuje zgodovinske ter sodobne vidike obstoja slovenskega naroda, slovenske narodne skupnosti v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, avtohtone narodne manjšine v Sloveniji ter mednarodno manjšinsko zaščito. Od državne osamosvojitve Republike Slovenije 1990-91 se je na INV okrepilo proučevanje etnično mešanih področij ob slovensko-hrvaški meji, položaja Slovencev v državah zahodnega Balkana, slovenskih izseljencev v svetu, romske etnične skupnosti ter priseljenskih oziroma novih manjšin v Sloveniji.

V raziskovalnem programu Etnične in manjšinske študije ter slovensko narodno vprašanje, v temeljnih, aplikativnih in ciljnih raziskovalnih projektih, mednarodnih ter evropskih projektih raziskovalci INV proučujejo tudi druge pojavne oblike etničnosti v Evropi ter v svetu. To vključuje urejanje etničnih odnosov, preprečevanje in razreševanje kriz ter konfliktov (posebej v srednji in jugovzhodni Evropi), migracije in etnične dimenzije integracijskih procesov v večkulturnih družbah, travme nasilja in posledic fašizma ter nacizma, meje in čezmejno sodelovanje.

Inštitutski raziskovalci so učitelji ali mentorji na več slovenskih in tujih univerzah. Kot svetovalci sodelujejo z različnimi nacionalnimi in mednarodnimi institucijami ter organizacijami (npr. Svet Evrope, Evropska unija, Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi, Pakt stabilnosti za jugovzhodno Evropo, UNESCO, itd.). Leta 1965 je INV v Ljubljani organiziral prvi seminar OZN o človekovih pravicah v večnacionalnih skupnostih; od tedaj so inštitutski sodelavci pripravili dolgo vrsto univerzalnih ali regionalnih znanstvenih konferenc.

Ga. Martina Lesjak, predsednica društva Nagelj je povedala, da v Varaždinski županiji deluje tudi Slovensko kulturno društvo Nagelj s sedežem v Varaždinu, ki je bilo ustanovljeno marca 2008. So eno izmed "najmlajših" med slovenskimi kulturnimi društvi na Hrvaškem. Na začetku so se ukvarjali z administrativnimi zadevami, medtem ko se danes po njihovi zaslugi skoraj 200 osnovnošolcev na obmejnem območju Varaždinske županije in 70 dijakov Varaždinske druge gimnazije redno uči slovenski jezik, kar je velik prispevek k osnovni družbeni nalogi, ki je ohranjanje slovenske kulturne identitete na tem območju. Pokrivajo zelo veliko geografsko območje in želijo spodbuditi čim več pripadnikov Slovenske narodne manjšine, da aktivno sodelujejo pri dejavnostih družbe, da skupaj prispevajo k ciljem, ki so ohranjanje in krepitev identitete Slovencev na Hrvaškem, slovenske osveščenosti ter slovenskega jezika, slovenske kulturne dediščine in ohranjanje ter razvoj tradicionalno dobrih in prijateljskih odnosov s hrvaškim narodom. V letu 2014 so začeli izvajati mednarodni projekt, sofinanciran s strani EU, 3m: Mura-Media-Minority. Področja delovanja:

  • spodbujanje socialnih in kulturnih vezi z matično domovino Slovenijo in drugimi podobnimi organizacijami na Hrvaškem in v tujini;
  • organiziranje učenja in bogatitve slovenskega jezika, običajev in tradicije, kulturne in verske dediščine ter njene kulturne in zgodovinske vrednosti;
  • organiziranje kulturnih, znanstvenih in strokovnih sestankov, sodelovanje v razpravah, prireditvah in drugih oblikah združevanja in zborovanja;
  • udejstvovanje in aktivno sodelovanje pri socialnih in drugih organizacijah za gradnjo in ohranjanje ugleda družbe v Republiki Hrvaški in Sloveniji;
  • aktivnosti pri počastitvi kulturnih, zgodovinskih in drugih obletnic.

Na koncu je povzela besedo ga. Barbara Antolić Vupora in predstavila delovanje Sveta slovenske narodne manjšine Varaždinske županije, ki je bil konstituiran po volitvah leta 2011in ga vodi tudi že v tretjem mandatu. Svet šteje 17 članov, le ti so izbrani od 496 deklariranih Slovencev, ki so se opredelili kot Slovenci. Dejstvo je, da je na področju Varaždinske županije ta številka vsaj trikrat večja. To so pokazale tudi ankete, ki so jih naredili na Inštitutu za narodnostna vprašanja in to samo med interviuvanimi učenci, ki se učijo slovenski jezik in kulturo na 13 osnovnih šolah. Njihovo delovanje zaznamuje tudi vsakoletno organiziranje najmanj 5 velikih kulturnih dogodkov, pri katerih sodeluje več kot 100 ljudi.

Svet je del hrvaške manjšinske samouprave in temelji na Ustavnem zakonu o pravicah narodnih manjšin, ki zelo široko postavlja pravice in delovanje Sveta kot tudi zastopnikov za manjšino, ki ni dovolj številčna.

Slovenci imajo torej na področju Varaždinske županije pravico do Sveta in do predstavnika v mestu Varaždinu g. Igorja Šerdonerja, in v občini Cestica, g. Blaža Gaveza.

Sredstva za delovanje Sveta so namenjena isključno za administrativno tehnične potrebe in so več ali manj simbolične vsote. Predstavljajo pa važen logistični okvir za delovanje drugih slovenskih organizacij, ki kandidirajo na raznih razpisih za pridobivanje sredstev za vsebinski program dela.

V strategij gospodarstva Urada Vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu je nekako obveza, da kot Slovenci in potomci posebej razmišljajo o načinih oplemenitenja globokih nacionalnih občutkov. In seveda to lahko počnejo še posebej tudi na področju gospodarskega sodelovanja. Srečanje s FAM-om je na tej poti nujno potreben korak v spoznavanju in osebnih kontaktih, ki se pri takih srečanjih - B2B in machmaking tudi realizirajo.

V pripravi imajo tudi projekt slovensko kulturno promocijskega centra, kjer bi lahko vsebinsko in prostorsko realizirali delovanje več projektov in programov, medsebojnim povezovanjem in sodelovanjem ter s tem prispevali k boljši družbi.

V družabnem delu ob večerji, pa so se nadaljevala poslovna dogovarjanja in članice FAM so bile navdušene nad hrvaškimi poslovneži in njihovo pripravljenostjo za sodelovanje. Upam, da se bodo stkala tudi nova prijateljstva, ki bodo še okrepila naše meddržavne odnose.

Pripravila: Silvia Lippai

Oglej si posnetke na naslovu: https://plus.google.com/photos/104247065512545848525/albums/6086804303770394657