Perovo 21 C, 1290 Grosuplje
T: 01/786 58 07, 01/786 58 08,
F: 01/ 786 58 09,
M: 041/731 877

E: info@drustvo-fam.si
www.drustvo-fam.si



Z VAMI ŽE 20 LET

Galerija

Grand hotel Union v Ljubljani

26. januarja 2006

Januarsko srečanje društva je bilo v čudoviti kavarni Grand hotela Union, ki jo poznajo še naše babice po svoji odličnosti.

V imenu Grand hotela Union nas je pozdravila gospa Renata Balažic in nam predstavila zgodovino hotela, zdajšnje delovanje in njegove kapacitete ter dogajanja v njem:
STOLETNA ZGODBA LJUBLJANSKEGA HOTELA UNION… …se je pričela leta 1902, ko je bila, na pobudo zdravnika, dveh predstavnikov cerkve in trgovca, ustanovljena stavbinska družba Union, katere namen je bila izgradnja novega, velikega, sodobnega hotela v središču Ljubljane, da bi tako pospešili razvoj turizma.

Grand hotel Union so gradili po načrtih hrvaškega, v Sarajevu živečega arhitekta Josipa pl. Vancaša in ga z velikim pompom 28. oktobra 1905 tudi odprli. Hotel je bil zgrajen v neverjetnih 18-ih mesecih, otvoritvena slovesnost pa je trajala kar 7 dni.

V tistem času je bil Grand hotel Union, zgrajen v secesijskem slogu, eden najsodobnejših in najpopolnejših hotelov v tem delu Evrope, poimenovali so ga prva velikomestna hotelska naprava v Ljubljani. Imel je 87 sob, sodobno restavracijo, veliko koncertno dvorano (današnja prenovljena Unionska dvorana), kavarno, imenovano tudi »Monako za kvartopirce«, veliko čitalnico z več kot 200 časopisi iz vse srednje Evrope, kegljišče in več salonov za slavnostne prireditve. Kletne shrambe so bile opremljene s hladilnimi aparati, »tako da se je meso lahko ves teden ohranilo sveže, brez da bi ležalo na ledu«, v pralnici je bila »priprava, ki je omogočala, da se perilo v nekaj trenutkih posušilo«. Za prevoz gostov so uporabljali omnibus, lastniki avtomobilov so lahko parkirali v garažah, poleg je bila tudi bencinska črpalka. Hotel je imel že takrat dvigala, centralno kurjavo in telefon, kar je bila v tistem času prava redkost.

V Unionski dvorani, ki je v prvi polovici 20. stoletja veljala za največjo koncertno dvorano na Balkanu, v njej je bilo prostora za 1400 ljudi, so se zvrstili najpomembnejši in največji koncerti filharmonij. Poleg koncertov orkestra Slovenske filharmonije so gostovali orkestri iz Zagreba, Beograda, Slovaški iz Bratislave, Češki iz Prage, Ruski. V obdobju med leti 1950 in 1960 so redno prirejali svoje koncerte orkestri Slovenske filharmonije, Tržaške filharmonije, Radia Slovenija, koncertni dogodek leta 1956 je bil koncert češke filharmonije iz Prage, nastop slavnega violinista Yehudija Menuhina ter brazilskega jazz orkestra. Elitne zabave, ki so potekale v dvorani so bile medicinski ples, ples juristov, veliki elitni tehniški ples pod osebnim pokroviteljstvom kralja Aleksandra, maškarade in črno bele redute.

V nekaj letih se je hotel s skrbno izbiro kadrov in kvalitetnimi storitvami dobro uveljavil. V razvoju je moral premostiti razne težave med obema svetovnima vojnama in v letih gospodarske krize, vendar se je uspešno razvijal, saj je s svojo ponudbo sledil zahtevam razvijajočega se turizma in poslovnih ljudi.

Danes je Grand hotel Union, z ekskluzivno lokacijo v centru mesta, poslovni hotel in konferenčni center s štirimi zvezdicami in še vedno velja za enega najlepših hotelov v Ljubljani. V sklopu hotela je 327 sob, 20 konferenčnih dvoran, bazen, sauno, restavracije, kavarno, 120 parkirnih pmest v varovani garaži.

Med pomembnejše goste v zadnjih letih je hotel zapisal predsednika ZDA Billa Clintona z družino, zunanjo ministrico ZDA Madelaine Albright, španskega kralja Juana Carlosa, tibetantskega duhovnega vodjo Dalai-Lamo, violinistka Vanesso Mae, predsednika sveta Evrope Romana Prodija...

Naši prvi gostji večera sta bili prim. Mojca Senčar, dr. med. in letošnja dobitnica naziva Slovenka leta 2005 ter prim. Gabrijela Petrič Grabnar, dr. med., ki sta nama predstavili temo dneva z naslovom »Skrbimo za zdravje – spoznajmo svoje dojke«.

Naša tretja gostja je bil kandidatka za Slovenko leta 2005, ga. Anita Ogulin, predsednica komisije za socialno humanitarna vprašanja pri ZPMS, Hiše zavetja za trpinčene in zlorabljene otroke, mentorica otroških parlamentov … sicer pa po poklicu novinarka, ki je govorila o revščini na slovenskem in o prikrajšanjuotrok, ki so zaznamovani s socialno izključenostjo, zlorabami in nasiljem nasploh.
Anita pravi, da o naši majhni, lepi deželici govorimo, da je prijazna, odprta, sončna, prijetna in predvsem bogata naravnih in človeških danosti. Vse to je res, toda le za nekatere.
Ljudje, predvsem družine, ki so zaznamovane z revščino, socialno izključenostjo in še čem - ne morejo potrditi uvodne ugotovitve. Še manj otroci in mladi, ki so deležni nasilja v družinskem, šolskem in družbenem okolju, ki zjutraj namesto toplega mleka dobijo klofuto lastnih staršev, ki zvečer, ko ležejo v posteljo trepetajo, da se ne bo ponovijo najhuje... tudi spolne zlorabe. Ne, ne morejo videti vsega lepega, kar jih obkroža, ne sledijo lastnim talentom, ker jih nimajo moćnosti odkriti, kaj šele razviti. Ne krepijo samopodobe. Bežijo v osamo, v neuspeh, v odvisnosti. In so žrtve družinske, družbene in lastne ujetosti nemoči. Niso ibirali staršev - starši so izbrali njih. Ne poznajo sprejtosti, topline, ljubezi. In je ne znajo niti zmorejo deliti. Vračajo udarec drugje. Ta naša lepa deželica bi vendarle morala spoštovati pravice otrok, ki so v enem samem aktu zapisane v mednarodni Deklaraciji o otrokovih pravicah. Naša zakonodaja jih vsebuje kar v 45 podzakonskih aktih. In otrokova pravica j e - da ni reven, ni trpinčen, ni zlorabljen, ni vzgojno zanemarjen, da je enak med enakimi. Verjamemo, da skupaj zmoremo podpreti projekte, ki varujejo naše otroke. Ki spoštujejo njihove pravice, osmišljajo njihovo bit, jih popeljejo v svet sprejetosti in znanja, jim omogočajo odkrivanje talentov, jim pomagajo dvigniti samopodobo, jim krepijo zdravje in znanje, jim postavljajo dosegljive cilje. Izobraženi niso revni, niso niti socialno izključeni. Zato smo se odločili podpreti projekte Zveze prijateljev mladine.
Organizacije civilne družbe,ki v slovenskem prostoru kot nevladna organizacija deluje že več kot petdeset let. Ščiti otroka, mladega človeka, skrbi za organiziran prosti čas, razvija projekte in programa za rast in krepitev otrok in mladih, pomaga revnim, izključenim družinam do človeka vredno življenje in odstira oblake in mežika v sonce vsem, ki ga ne vidijo skozi lastne probleme. Zveza prijateljev mladine je razvila čudovite projekte, ki so že ves čas nastajanja in razvoja nove države, amortizer družbenih dogajanj. Pomagajo otrokom, mladim in družinam na poti rasti, iskanja sebe, svoje vloge v družini, družbi. Vzgaja starše, za dobro starševstvo. Družina bo ostala temelj družbenega razvoja. Vzgaja in krepi znanje otrok, jim omogoča participacijo v družbi, varuje njihove pravice, ukrepa in gradi pozitivno sapomoodobo, jih vzgaja za sprejetost, strpnost, uspešnost in pripomore k zdravemu razvoju. Podprli bomo projekte, ki bodo preprečevali socialno izključenjost družin in otrok in strnili vrste, da lepa državica Slovenija vendarle sprejme ustrezno zakonodajo. Zato,da se bo približala socialni državi, ki bo spoštovala načelo enakosti, enakopravnosti in spoštovala pravice otrok, mladih in družin.

Po odličnih predavanjih smo uživale v dobrotah, ki nam jih je pripravil Grnd hotel Union. Njihovi kuharji so resnično mojstri in upam, da naše članice zdaj vedo, kam peljati svoje goste na poslovna kosila. Nekaj utrinkov s tega kulinarično družabnega dela je tudi ovelikovečenih in se lahko same prepričate (tiste, ki seveda niste bile tam …).

Celotno dogajanje je zaradi odsotnosti predsednice Jane Tolja, povezovala naša bodoča predsednica Aleša Kandus. Temu bi lahko rekli uvajanje ….. Dobro se je odrezala.


Silvia Lippai, vodja društva

Ljubljana, dne 30. 1. 2006