Perovo 21 C, 1290 Grosuplje
T: 01/786 58 07,
F: 01/786 58 07

E: info@drustvo-fam.si
www.drustvo-fam.si



Z VAMI ŽE 23 LET

Galerija

SREČANJE FAM 18.10.2018 V VIVO 125 Ljubljana

Za tak dan se spodobi, da je sončen, nabit z energijo in v samih presežnikih. In bil je. Druga polovica oktobra, mi pa smo se martinčkali pred vhodom v lepo, spomeniško zaščiteno stavbo Vivo 125 Savina Severja. Polni predah pred pričetkom uradnega dela srečanja Društva poslovnih žensk -  FAM, Kluba slovenskih podjetnikov - SBC ter ostalih gostov je ob cocktail dobrodošlici čisto prehitro minil..

Sledila sta pozdravna nagovora predsednice društva FAM, dr. Nataše Pirc Musar in  izvršnega direktorja kluba SBC, g. Gorana Novkovića.

Sledila je predstavitev gostiteljice Vivo Cateringa – mag. Jerneje Kamnikar, ki je povedala:

 »Pisalo se je leto 1993, ko sta v meni mama in družinska prijateljica, vodja Titovega  kulinaričnega protokola, Olga Novak Marković, prebudili potencial za izvedbo dogodkov in spoznale s cateringom. Vivo sem ustanovila kot študentka  s 100 nemškimi markami.

 Vivovi začetki so povezani s kulturo,   protokolom, diplomacijo in marketinškimi agencijami. Začeli smo strokovno in osebno rasti, graditi ekipo z lestvico odgovornosti po modelu w.h.

Smo trikratni zmagovalci Zlate niti. Prepoznali so nas in nam dali priložnost ( kraljica ELIZABETA II., Bill Clinton,  Kevin Costner,…) Prvi v Sloveniji smo pridobili EKO certifikat

Pridobili certifikat za belokranjsko pogačo iz katere smo kasneje razvili Vivo pogačo. Že od prvega dne, jedi ki ostanejo na sprejemih, darujemo pomoči potrebnim.

Danes smo CENTER INOVATIVNIH REŠITEV VIVO D125, MESTO, KI ŽIVI 24/7. Na lokacijo VIVO D125, arhitekta Savina Severja, smo prišli s projektom Okusi Ljubljane. Gostimo razstave, praznovanja, konference, restavracija, dogodki, evente… 

Cilje, ki smo jih že dosegli, bomo še naprej nadgrajevali. To so: Kreativni catering - več 100 dogodkov na leto;  Trajnostna naravnanost  - eko, certifikati; Holistični pristop do sodelavcev in naročnikov  - dnevno spremljanje lestvice odgovornosti; Izobraževanje mladih - več 100 dijakov, študentov.. se pridruži Vivovi ekipi; Ustanoviti lastni center inovativnih rešitev -  VIVO D125; Podpirati pomoči potrebne in nevladne organizacije-  licitirano vino ….;

Postati internacionalni  VIVO INTERNATIONAL; Postati aktivni igralec kongresnega turizma – kongresi 1000+; Postati aktivni igralec v turizmu; Povezati se z gospodarstvom  - pikniki, novoletna srečanja delovnih kolektivov.

Kuhamo s šefi, ki jih prepoznate. V obdobju preteklega leta smo imeli priložnost se srečati s številom gostov, kot ima Ljubljana prebivalcev. Izpeljali smo 1789 različnih dogodkov ( 4,7 na dan) na različnih lokacijah, z različno vsebino, z vsakokratnim dogovarjanjem in usklajevanjem in uresničevanjem posameznikovih želja…  Vivove partnerske lokacije so:
Cankarjev dom / Klub 360, Stožice, Festivalna dvorana, Gospodarsko razstavišče, Galerije, muzeji, križanke v Ljubljani in na obali Georgius Piran,  Minoriti Piran, Avditorij, Tartini gledališče, Pomol Piran/Izola, Monfort / skladišče soli Portorož, Hangar Marina Portorož
VIP Tenis Portorož, Alaya, Paprika, Montagu, Marina Izola, Maziollijeva palača, trg Izola, Titov trg Koper, Bonifika Koper in še in še« je zaključila svojo predstavitev Jerneja.

 

Po predstavitvi firme Vivo, je besedo prevzela predsednica društva dr. Nataša Pirc Musar, se zahvalila naši Jerneji in dodala, da smo v teh prijetnih prostorih Vivo Cateringa , ki je svoje, danes več milijonsko podjetje začela v času osamosvajanja Slovenije kot študentka, s 100 DEM v žepu in uspela. In VIVO letos praznuje 25 let delovanja. Čestitam!  To je zgodba o uspehu in to bo naša rdeča nit današnje okrogle mize na temo  kakšne pogoje naj bi  država zagotovila, da bo takih uspehov čim več. Da ne bomo primorani prodajati svoja podjetja ali jih prenašati v druge države, kjer   poslovno okolje bolj prisluhne podjetniku, ki želi ustvarjati.

 

Tema omizja: Kaj bi morala vlada narediti, da bo podjetniško okolje bolj prijazno in zanimivo za investicije

Najprej je predstavila sodelujoče in sicer:

Začela je z gostiteljico mag. Jernejo Kamnikar, direktorico Viva, o kateri smo danes že veliko slišali. Jerneja je ustanovila podjetje tako rekoč iz nič - sama, ko se v Sloveniji beseda catering ni prepoznala in so gostje  spraševali, kaj to je. Šlo je za potrebo, ki jo je v Sloveniji bilo treba šele vzgojiti. Danes  so v svetu prepoznavni kot eden največjih `trendseterjev` Jugovzhodne Evrope za PRIREDITVENI CATERING o katerem predava in širi med mlade.

Goran Novković, izvršni director SBC- Slovenian Business Cluba - Kluba slovenskih podjetnikov. Namen kluba je, da se slovenski podjetniki, ki so svojo podjetniško pot začeli z lastno idejo, so nasledniki družinskih podjetij, zaposlujejo večje število ljudi in ki niso sodelovali v tajkunskih zgodbah povezanih s politiko, interesno združijo. Ponujajo predloge ukrepov iz programa ZA prodorno Slovenijo vsem političnim strankam, ki so in še bodo nastopile na državnozborskih volitvah. Prav tako tudi vsem socialnim partnerjem in drugim pomembnim deležnikom v družbi in državi.

Jure Remškar Sinova Filip in Jure sta krmilo prevzela v svoje roke pred 8 leti od svojih staršev. Na področju informacijsko – komunikacijskih sistemov v Smart Comu uresničujejo napredni in kreativni pristop pri prepoznavanju in zadovoljevanju  potreb uporabnikov. Z ekipo visoko usposobljenih strokovnjakov, najsodobnejšo informacijsko tehnologijo in desetletjih izkušenj, ki prinašajo razumevanje specifičnosti sveta IKT, ustvarjajo sisteme, rešitve in storitve, ki celovito rešujejo tehnološke, procesne in poslovne zahteve na področju IKT ter koristi in dodano vrednost vašim procesom.

Ga. Romana Piskar, prokuristka podjetja Piskar – proizvodnje gospodinjskih vrečk in vrečk za odpadke. V okviru blagovne znamke Piskar izdelujejo tudi vrečke za najširšo osebno uporabo, za industrijo in predvsem biorazgradljive vrečke. Nudijo pa tudi izdelke za gospodinjstvo iz programa zastopništva nemške firme  Melitta.

Dr. Aleš Musar  Je direktor podjetja Ruska dača, ki je turistična agencija in prenova kulturnega spomenika za oddajanje v najem kot del bodoče hotelske infrastrukture s poudarkom na zgodbah, ki ohranjajo kulturno in etnološko vrednost objekta in zgodb, ki so vezane nanj. V času zaposlitve na Univerzi je sodeloval pri različnih projektih UNESCO, EBRD, UNDP, US EPA in Svetovne banke, kjer je bil  tudi zaposlen. Pozneje se je pridružil skupini Aktiva, kasneje pa je skupaj s partnerjema ustanovil skupino S.T. Hammer, kjer je imel številne zadolžitve pri upravljanju in nadzoru družb v skupini.

Martin Jezeršek, direktor podjetja Jezeršek gostinstvo, ki že dolgo velja za sinonim na področju cateringa .Poslanstvo podjetja Jezeršek gostinstvo je, da se uvelja kot zanesljiv in fleksibilen partner, ki zagotavlja kreativne kulinarične rešitve ter kulinarične izkušnje po meri posameznika.

Vizija podjetja Jezeršek gostinstvo je ostati vodilno podjetje na področju cateringa in gostinske dejavnosti na slovenskem tržišču, ostati vodilno podjetje v jugovzhodni Evropi ter se uvrstiti med 10 najboljših organizatorjev in ponudnikov cateringa v Evropski uniji. To dosegajo z zagotavljanjem kreativnih kulinaričnih doživeti po željah naročnika.


K razpravi Kaj bi morala vlada narediti, da bo podjetniško okolje bolj prijazno in zanimivo za investicije in za dobro vseh nas, je bil najprej pozvan g. Goran Novković, ki je orisal sedanje stanje. Iz celotne razprave vseh udeležencev pa lahko povzamemo:

Gospodarska  rast v Sloveniji je v zadnjih letih visoka, vendar smo tako beležili že tudi v letih 2004-2007 in bili smo optimistični. Globalna kriza pa nas je nato presenetila in hudo prizadela in kljub hitri rasti v zadnjem času, smo zaradi globokega padca BDP v času krize, še vedno med članicami EU, ki so v zadnjem desetletju rasle najpočasneje. Bruto domači proizvod je realno šele pred meseci dosegel predkrizno raven, zaradi česar upravičeno govorimo o izgubljenem desetletju.

 

Najprej bi se morali vsi vprašati, kaj lahko sami storimo in šele potem, kaj pričakujemo od vlade, da bi čimprej nadomesti izgubljeno desetletje;

Želimo si, da v Sloveniji  ne bi bilo nobenih tajkunskih zgodb več, ki so metale senco na vse ostale podjetnike, ki so delali dobro;

Da bi morali najprej urediti davčno reform (plače so preobremenjene, nepremičnine niso pravilno obremenjene, … skratka nujno  potrebno je prestruktuirati davke in davčno politiko;

Da bi v Sloveniji sedanjo gospodarsko rast lahko  prednostno izkoristiti za dvig dodane vrednosti in produktivnosti, ki še vedno  krepko zaostaja za povprečjem v EU?

Opažamo kritičen zaostanek pri produktivnosti dela na zaposlenega, saj je to ključno za nadaljnji razvoj in stopanje v korak razvitejšimi državami. Povečal se je poslovni sektor, kjer doživljamo pravi preporod, Slovenija je cenjena v svetu po inovativnostih, v proizvodnem sektorju pa je skoraj vse zamrlo. Dnevno poslušamo o zaprtju podjetij. Nekoč paradne firme, ki so zaposlovale večino slovenskega živla, dnevno propadajo. Se pa iz teh pogorišč razvijajo nova mala podjetja. Država oz njeni voditelji pa vseeno ne  prepoznajo dovolj ta mala podjetja, ki so uspešna doma in  tudi v tujini, kot novo priložnost za Slovenijo. Mala podjetja nimajo  dostop do ugodnih kreditnih pogojev, da bi se širila, več zaposlovala, predvsem pa tehnično nadgrajevalia, da bi bila konkurenčna?  

 

S hitrim tehnološkim napredkom bo predvsem v industriji vse manj služb. Prav zato vse več držav eksperimentira z univerzalnim temeljnim dohodkom – UTD. Ena od idej UTD je, da bi posameznikom dal plačan proti čas, da se lahko ukvarjajo s svojimi hobiji in željami, ker bi s tem postali kreativnejši. Pa bi znali določiti to mero kreativnosti? Tudi UTD je mogoče zavoziti v taki smeri, da bi zadeva bila še slabša. Vendar to ni argument proti njegovi uvedbi, to samo pove, da je treba prej razmisliti, kakšen UTD potrebujemo. Z njegovo uvedbo noben državljan ne sme biti na slabšem, najrevnejši bi morali biti na boljšem. UTD mora presegati višino osnovnih socialnih pomoči. Eni menijo, da bi UTD spodbujal brezdelje, drugi spet da naj bi bil kot dopolnitev plače za tiste, ki so pod mejo siromašnosti. Nekdo je predlagal, da bi UTD financirali z donosi visokotehnoloških podjetij. Posledica tega naj bi bila  višja gospodarska rast. To je zelo vabljivo. Morda pa je tukaj kar veliko eksperimentiranja in dvoma. UTD je eden od načinov, ko lahko posamezniku resnično prepustimo odločitev o tem, ali bo delal, kaj bo delal in za kakšno ceno bo delal. UTD bi na tem področju zagotovo povzročil spremembo, morda spremembo na boljše.

Uspešno  podjetja, ki imajo  visoko kvalificirani kader, ta kader ne dobijo, tudi  zaradi previsoke cene dela.  Brutto plača je celo primerljiva s tisto v tujini, neto pa zaradi visokih prispevkov krepko zaostaja pod evropskim povprečjem. Država bi zato morala razbremeniti  prispevke, poleg tega pa tudi zmanjšati birokratske pogoje za pridobivanje  dobrega kadra iz tujine. Ali pa zadržati domače strokovnjake.

Proizvodna podjetja se srečuje s podobnimi težavami –  kadri, ki jih za proizvodno delo kronično primanjkuje.   Kvalitetnega šolanja ni in posledično kvalitetnega zaposlovanja, tako za delvca kot za delodajalca. In tu se pojavi problem nadomestil za brezposelnost. Z nadomestilom in delom na črno oseba lahko zasluži dosti več, kot bi, če bi bila v rednem delovnem razmerju.

 

Danes dijaki in študentje prinesejo v firmo premalo znanja. Potrebno je ves čas stati ob njih in jih učiti? Težava je v praktičnem delu šolanja, ki ga pravzaprav sploh ni več (z redkimi izjemami) in  da imajo morda  profesorji premalo znanja za to, kar danes potrebujemo?

Glede na to,  bi bilo pametno, da se spet uvede stari način srednješolstva, ko je gospodarstvo razpisalo potrebe po kadrih in jih tudi štipendiralo? Enako naj bi bilo tudi za fakultete. Nek % bi ostal seveda tudi za druge. Povsod po svetu so študiji plačljivi, le pri nas ne. S tem bi se v državni proračun nateklo veliko denarja. In še selekcija bi nastala, ker bi študiral le tisti, ki je nadarjen in »resen«. Študenti pa bi za študij, razen v primeru štipendij, najemali za to kredite in jih kasneje odplačevali. Zdaj država plačuje študij študentom, ki potem gredo  delati v tujino. Tako pa bi študent, če bi se zaposlil v tujini, lahko zahteval, da mu oni odplačujejo kredit. Morda bi potem odpadle tudi razne dopisne, internetne in še kakšne privatne fakultete ali pa bi morale dajati boljši kader, ker slabega tudi zunaj ne bi zaposlili.

Učinkovitost javne uprave za sprejemanje in izvajanje ključnih razvojnih odločitev je nizka. V razvitih državah so na tem področju naredili velik preskok, pri nas pa se vedno bolj utapljamo v birokraciji. Pravzaprav je videte, da je pri nas glavna slovenska dejavnost v širitvi birokratskega aparata, učinki pa vedno nižji. Delo je neorganizirano, neučinkovito; z vsako vlado se bolj in bolj širi le javna uprava. Premalo zaposlenih v gospodarstvu , ki premalo ustvarjijo, da bi pokrili te stroške. V podjetjih so že davno ugotovili, da morajo režijo manjšati, le v javni upravi jo večajo. Zato so davki tako visoki, ker je javno upravo  potrebno plačati - bruto. Rast prilivov v javne blagajne in rast plač v javnem sektorju nista usklajena.   

In na koncu smo okušali dobrote, ki so jih pripravili  mojstri Viva:

DOBRODOŠLICA - Vivova pogača s solnim cvetom; Gin tonic s spremljavo brina, rožmarina, limone in tekočega dušika; Rakovi repki v krompirjevem ovoju; Parmezanove lizike  v kreši VIVO POJEDINA: Carpaccio svežih jurčkov Vivovih chefov; Flambirana račja prsa z Istenič penino in žganjem; Azijski rakci z  rezanci iz voka; Mesnine kraške burje na`Berklci`;  Sveža Jadranska tuna s sveže mleto kavo iz babičinega mlinčka; Spare ribs  z Vivovo BBQ omako iz  Webbra; Mediteranski mlad krompirček  z dišavnicami; Veganska ričota; Veganski rolanca `burek`  iz hišne šamotne peči

SLADICA: Mini kremne rezine Conditus naše Eme Pogačar; Izbrani bel mousse s pasijonko in zlatimi lističi chefa Marka Pavčnika; Vivova potica velikanka s tekočim dušikom in animacijo pred gosti

Res, za prste oblizniti. Še naprej tako Vivo!

Povzela: Silvia Lippai

 

 

https://photos.app.goo.gl/AdFg6P51D6bJ9ps39